Na prvi poletni dan se po službi odpravim proti nič kaj poletni Dolkovi špici, družbo pa mi dela Blaž. Z Vrat se zapodiva v klanec ob štirih popoldne. Kmalu začne kar močno pihati, mraz je in vreme je sprva nekoristno. Do bivaka, ki je postavljen med Stenarjem in Dolkovo špico prideva še pred šesto uro zvečer. Narediva krajši postanek in šibava naprej tja nad 2000 m. Višje kot sva... Lepše je vse skupaj.
Na vrh prideva ob osmih zvečer in seveda počakava čudovit sončni zahod.
Sestopiva po isti poti, in še isti dan pred polnočjo sva na izhodišču, domov pa prideva v nedeljo ob dveh zjutraj :)
Snega je v gorah še veliko. Ob sestopu sem si pomagal z ustrezno opremo, saj je bil sneg že malce pomrznjen. PREVIDNO !
Je pa to moja dvajseta objava na blogu. Hvala za 90000 ogledov strani in za vse dobrosrčne komentarje, ki ste mi jih napisali. Hvala! :)
Zdaj pa si oglejmo fotografije in video :)
Na vrhu. Dolkova je zakon! :)
Najprej po gozdni poti
In kmalu po snegu...
Razgledi zaenkrat slabi
Mraz... Veter.. Sneg.
Pri bivaku na Rušju pa končno malo več jasnine. Pogled na Dolkovo špico
Bivak in Stenar v megli
Od tu naprej se oblačnost počasi začne čistiti :)
In postaja lepše in lepše
Končnooo na soncu
Sem gor greva ( Aljažev dom v Vratih - Dolkova špica - zahodna pot )
V ozadju se je počasi začel prikazovati Triglav
In že sva pod vrhom. Na desni zadaj se skriva Špik
In ob osmih zvečer prideva na vrh
Zadaj Kanjavec spredaj Bovški Gamsovec
Škrlatica
Vrh
Malo za šalo :)
Brez skupinske ne gre
Kmalu je sonce začelo zahajati
Tole pa je za dušo :)
Pogled na Triglav
Prisojnik & Jalovec & Montaž & Mangart
Pa še enkrat Škrlatica
Razor
Počasi se pripraviva na sestop
Ko sonce zaide se odpraviva v dolino
Kredarica s Triglavom
Kar hitro se stemni
Stenar na levi
Pri bivaku
In ob 23:30 na izhodišču :)
3-minutni video posnet s kamero gopro :) Lep pozdrav
V četrtek sem s kolesom prevozil 70 km, ko mi je Vesna predlagala, če bi šla v hribe. Že naslednji dan sva se zapeljala z avtobusom s Cerknice do postaje Mojstrana - Dovje in od tam naprej korak za korakom proti Aljaževem domu v Vratih. Prijazna gospa se naju je usmilila in naju zapeljala do Peričnika, naprej pa sva nadaljevala peš. Bilo je zelo vroče in naporno, saj sva imela ogromno stvari s seboj za prenočitev. Še preden sva prišla do bivaka sva krenila proti Stenarju, a sva kaj kmalu obrnila, saj je bilo že pozno. Ob devetih zvečer sva se odpravila spat, ko je kar naenkrat prišlo 6 čehov. AHOJ ! :)
Skratka... Po slabi uri dremanja sva se okrog treh zjutraj pognala proti Škrlatici. Na vrh sva prišla še pred sončnim vzhodom. Bilo je rahlo vetrovno in razmeroma mrzlo. Takoj, ko sva ujela vse zanimive motive za fotografiranje sva pričela s sestopanjem, med katerim sva srečala ogromno ljudi, ki so osvajali goro.
Ko sva se vrnila v dolino sva srečala Andreja in Dejana. Zapeljala sta naju vse do Kranja kjer sva šla z Vesno na avtobus do Ljubljane. Med večerjo smo se srečali z Rokom in Vesno, ki sta se ravno vrnila z Monte Rose (4554 m). Od tam sva šla z avtobusom še do Cerknice in nato domov na zaslužen počitek.
Pot na Škrlatico je dolga in naporna, tehnično srednje zahtevna ( odvisno od posameznika ), tam kjer je potrebno je zelo dobro varovana. V poletnih dneh priporočam na zadostno količino vode, ker se sonce ves čas upira na pobočje oziroma čimbolj zgodaj na pot.
Prilagam 20 fotografij.
Prvi razgledi
Vsak po svoje :)
Utrinek
Stenar 2501 m & Bivak na Rušju 1980 m
Prenočišče
Lahko noč
In dobro jutro Slovenija. Škrlatica 2740m ob 5:30 zjutraj :)
