četrtek, 12. julij 2018

Lofotski otoki, Norveška - 1.del (Moskenesøya)

Lofotski otoki so po zaslugi instagrama ena najbolj znanih in obiskanih turističnih točk na Norveškem. Nahajajo se 1500 km severno od Osla in okoli 800 km južneje od Nordkappa. Najbolj so znani po tradicionalnih ribiških vasicah, peščenih plažah in gorah, ki se dvigajo tudi tisoč metrov nad morjem in nudijo res epske razglede. Ceste so na Lofotih zelo lepo urejene, otoki pa so med sabo povečini povezani z mostovi. Narava ti tukaj res ponudi ogromno, pa čeprav zna biti vreme ponavadi nekoliko muhasto. Na najhladnejši dan je bilo komaj 10 stopinj, na najtoplejši pa okoli 25 stopinj, takrat sva se tudi kopala v sicer ledeno mrzli vodi. Kampiranje v Skandinaviji je dovoljeno skoraj kjerkoli, kar se je pri nama izkazalo za nekaj najboljšega glede na to, da nisva imela avta. Veliko sva prehodila kar peš, koristila pa sva tudi javne prevoze. Kuhala sva si vsak dan sama, živela sva skromno, saj so cene nenormalno visoke. Skoraj vsak dan sva se povzpela na kakšen vrh, ki jih tukaj res ne manjka. Nekateri vrhovi so kljub nizki višini zelo težko dostopni. Zemlja je ponavadi zelo razmočena, zato je dobra obutev nujna. Na Lofotih sva preživela 12 dni, povzpela sva se na 10 vrhov in si kar se da temeljito ogledala kar nekaj otokov.

Več naj povedo fotografije.


Skandinavija - dežela polnočnega sonca
Tradicionalne ribiške vasice, peščene plaže, mogočne gore, številni fjordi in prečudoviti razgledi navdušijo prav vsakega popotnika - LOFOTI 2018.

Najina pot se je začela na Uncu, kjer sva se z GoOpti-jem zapeljala do letališča v Milanu, se vkrcala na letalo in pristala v Sandefjordu - letališče Torp, ki se nahaja 90 km jugozahodno od Osla. Nato je sledil še slabi dve uri dolg let v mesto Bodo. Na fotografiji norveški ledeniki.
Mesto Bodo - tu sva kupila hrano in plinske bombice za kampiranje, ter se pozanimala glede odhodov trajektov za Lofote.
Na trajektu sva bila skoraj edina, ki sva se odpravila na pot z nahrbtniki. Prevladovali so avtodomi in osebna vozila, nekaj je bilo tudi motoristov. Vožnja je trajala 4 ure.
Prihod na Lofotske otoke. Kljub temu, da je tukaj ogromno turizma ljudje še vedno živijo povečini od ribolova. Njihova glavna specialiteta so posušene polenovke (na fotografiji), ki pa jih nisva poizkusila, saj imajo zelo neprijeten vonj.
Vasica A, naselje z najkrajšim imenom na svetu. Tu si lahko ogledate ribiški muzej, prevladujejo lesene hiške rdeče in oranžne barve. Za avtodome je urejen kamp, postavljanje šotora v njem in izven njega pa je v tej vasici popolnoma prepovedano.
Potem, ko sva prespala v naselju Sorvagen in se odpravila proti najinem prvem cilju - koči Munkebu.
Koča Munkebu. Lepa tura, ki pelje mimo številnih jezer. Izlet bi v primeru lepega vremena podaljšala proti vrhu Munken 797 m, a žal ni šlo. Sestopila sva po isti poti nazaj v Sorvagen in se z avtobusom zapeljala do vasi Reine. 
Najin bazni tabor za naslednje tri dni v bližini vasice Reine, tik pod vrhom gore Reinebringen, 50 metrov stran od glavne ceste.
Reinebringen 448 m - pogled proti vasici Reine, ki naj bi bila uradno najbolj slikovit kraj na Norveškem. Vzpon na vrh gore ni pretirano zahteven, razgled z vrha je fenomenalen !
Sprehod do naselja Sakrisoy, kjer si lahko sposodite kajak ali čoln in se odpravite v osrčje številnih fjordov.
Najhujši del dopusta. 24 ur dežja, veter in zgolj 10 stopinj.
Naslednje jutro sva se z barko zapeljala v kraj Vindstad, od tam pa peš nadaljevala proti plaži Bunes. Še vedno je rosilo in še vedno je bilo hladno.
Po dveh urah skrivanja pred tem, da bi naju še bolj namočilo so se oblaki na nebu vendarle začeli sušiti in končno se je pokazalo nekaj jasnine.
To je to, vreme je na najini strani, gremo v hribe !
Pogled proti vrhu Helvetestind 602 m. Vzpon na vrh je nekoliko izpostavljen, pot poteka po grebenu, pod vrhom si moramo pomagati z rokami.
Razgled z vrha na plažo Bunes, ki je precej razpotegnjena in vam bo do stika z morjem vzela vsaj 15 minut hoje po mivki.
Daleč stran od ponorelega sveta.
Še zadnji pogled na plažo Bunes, ki je na fotografijah videti izjemno lepo, a je žal polna plastičnih odpadkov...
Tipična hiška na severu Norveške. Ljudje tu živijo zelo skromno in so zelo prijazni do nas turistov.
Pozno popoldan sva se vrnila s potepanja nazaj v Vindstad, kjer sva počakala barko, da naju je odpeljala nazaj v Reine.
Med vožnjo sem opazil vrh, ki precej spominja na goro Half Dome v parku Yosemite v Kaliforniji.
Vas Reine še enkrat, res je čudovita.
Lofotski otoki so sanjska destinacija za ljubitelje fotografije. Tu lahko v objektiv ujamete ogromno motivov.
Šotor sva pospravila v nahrbtnik in se odpravila na raziskovanje novih krajev.
V teh krajih poleti sonce sploh ne zaide in je dan pač nonstop. Težav, da kljub konstantni svetlobi ne bi mogla zaspati nisva imela, saj sva bila ponavadi precej utrujena.
Nov dan, nova lokacija. Prespala sva ob manjši vzpetini naselja Hamnoy, fotografija pa je nastala okrog petih zjutraj, ko je bilo sonce že zelo visoko.
Ceste na Lofotih so zelo lepo urejene, otočki pa so med sabo povezani z mostovi, ki jih je tu res veliko.
Na levi strani fotografije se lepo vidi že osvojeni Reinebringen.
Pogled na prikupno vasico Hamnoy. Čez približno 10 minut po nastanku te fotografije sva se odpeljala z avtobusom na drugi otok.

Fotografije drugega dela objavim kmalu.
Do takrat lp,
Matevž

ponedeljek, 08. januar 2018

Gorska doživetja v letu 2017 - TOP 36 fotografij

Zima in turno smučanje v avstrijskih Visokih Turah, spomladansko pohajanje po domačih gorah, poletje v švicarskih Alpah in oddih na Hrvaškem, jesen v italijanskih Dolomitih ter zima ponovno v domačih hribih. Vse to in še veliko več.

Kot že prejšnja leta, sem tudi tokrat pripravil izbor svojih najboljših fotografij, ki sem jih posnel v letu 2017. Zopet sem veliko presmučal in prehodil, nekaj tudi preplezal in prekolesaril. S prijatelji smo izpeljali kar nekaj tur, ki mi bodo za vedno ostale v lepem spominu. Ena izmed teh je bil vsekakor obisk Peninskih Alp v Švici, ko sva se s prijateljem povzpela na ledeniški vrh Signalkuppe 4554 m, kjer je postavljena tudi najvišje ležeča zgradba v Evropi - koča Capanna Regina Margherita. Vsekakor si želim, da bi čim večkrat tudi v letošnjem letu takole pobegnili daleč stran od ponorelega sveta.

Hvala vsem, ki me spremljate preko bloga, želim vam kar se da srečno in varno leto 2018!
Lp, Matevž Lavrič

Bohinjsko jezero

Vogel

Kredarica 2515 m

Sestop z Ankogla 3252 m

Kraljica Visokih Tur - Hochalmspitze 3360 m

Heiliginblut, vzpon na Sandkopf 3090 m

Smučišče Molltal in vzpon na Baumbachspitze 3105 m

Grossglockner 3798 m

Teufelskamp 3511 m

Slap Peričnik

Zelenica nad Ljubeljem

V Turskem žlebu

Skitour Krn 2244 m

Logarska dolina

Na pobočjih Golice, zadaj Triglav

Gradiška Tura 793 m

Šitna glava 2087 m

:)

Montaž 2753 m

Vrh Pleća 489 m, Dalmacija

Komorjak 195 m - Omiš

Pogled na osvojeni vrh (Piramide Vincent 4215 m)

Signalkuppe/Punta Gnifetti 4554 m, pogled proti Matterhornu

Razgled z vrha Parrotspitze 4432 m

Med vzpenjanjem na Zelnarico 2320 m

Ferrata delle Trincee, Dolomiti. Razgled z vrha Bech da Mesdi 2727 m

Lago di Fedaia 2053 m & Gran Vernel 3205 m

Slikovita vasica Santa Maddalena, Val Gardena

Vzpon na Sassopiatto 2958 m

Alpe di Siusi & gorovje Sassolungo

Jezero Lech Sant, vzpon na Secedo 2518 m

Planinsko polje & Slivnica

Begunje & Špička 955 m

Jamnik 830 m

Zimska pravljica na Ratitovcu 1678 m

Rogla 1517 m