Dolina Vrata je bilo najino izhodišče za vzpon do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer sva imela rezervirano prenočišče. Še v trdi temi sva se odpravila najprej do bivaka na Rušju, in od tam na manj znan vrh - Gubno. Ker je bil to edini vrh naokoli obsijan s soncem, sva si privoščila malo daljšo pavzo. Potem sva se povzpela še na Križ, ki je od lepem vremenu čudovit razglednik. Sledil je spust do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer sva se okrepčala. Popoldan se je vreme popolnoma pokvarilo, zato sva zaključila z vzponi in se kaj kmalu odpravila spat. Naslednji dan sva zgodaj zjutraj krenila proti Razorju, in tik pod vrhom pričakala sončni vzhod. Razgledi so bili izjemni. Ob sestopanju sva se odločila, da se povzpneva še na Planjo, ki je soseda Razorju. Sledil je spust do najinega prenočišča, in vzpon še na Bovški Gamsovec, nato pa čez Luknjo do izhodišča - Vrata.
Vrata 1015 m - bivak na Rušju 1980 m - Gubno 2403 m - Križ 2410 m - Pogačnikov dom na Kriških podih 2050 m - Razor 2601 m - Planja 2453 m - Bovški Gamsovec 2392 m - Luknja 1758 m - Vrata 1015 m.
Gre za odlično krožno turo, ki jo priporočam vsem.
Prilagam 25 fotografij.
Vzhod sonca nad dolino Vrat
Bivak na Rušju & Stenar
Pogled na Prisojnik in vrh Gubna
Razor in Prisojnik
Pokazala se je tudi Dolkova špica
Večji del njegove prehrane sestavljajo trave in razna zelišča dvokaličnic
Pogled na osvojeni vrh - Gubno
Stenar s Križa
Tamle je najino prenočišče - Pogačnikov dom na Kriških podih
Zgornje Kriško jezero
:)
Pri koči
Naslednje jutro, tik pod vrhom Razorja. Razgled proti Krnu
Triglav & Kanjavec
Pa tja proti Škrlatici
Razor
Plezalni del je kratek, a ZELO zahteven
Z vrha Razorja proti Prisojniku, zadaj najvišji vrh Avstrije - Grossglockner
Planja
Pogled proti osvojenemu Razorju s Planje
Spust do prenočišča
Razor & Planja
Na vrhu Bovškega Gamsovca
Ob sestopu v dolino
Srečam še tega lepotca Hvala za ogled Lp, Matevž Lavrič
V sredo sva se z Rokom zapeljala v Vrata in ob polnoči štartala čez Sovatno proti Stenarju. Kmalu sva prišla v meglo in takoj sva vedela da je višje jasno. Na vrh gore sva prišla dobro uro pred vzhodom. Skuhala sva si kavo, nato pa pričela s fotografiranjem. Pričakala sva čudovito jutro 2501 m visoko.
Ko je bilo sonce že visoko sva pot nadaljevala proti Križu 2410 m, in se od tam spustila do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer sva tudi prespala. V koči je vladalo prijetno vzdušje, osebje je bilo kot vedno zelo prijazno. Popoldne sva preživela v megli, naslednji dan zjutraj pa se je zjasnilo. Osvojila sva še Bovški Gamsovec 2392 m in se čez Luknjo vrnila nazaj v Vrata.
Naredila sva čudovito krožno turo, ki jo priporočam vsem.
20 fotografij.
Nočni pogled proti Triglavu
Levo Stol, desno Kamniške Alpe
Proti Krnu
Čau sonček :)
Triglavska severna stena
Škrlatica
Razor v soncu, Prisojnik v senci
Grossglockner, razgled s Križa
Nuja
Kraljica Visokih Tur v Avstriji - Hochalmspitze 3360 m
V četrtek sem s kolesom prevozil 70 km, ko mi je Vesna predlagala, če bi šla v hribe. Že naslednji dan sva se zapeljala z avtobusom s Cerknice do postaje Mojstrana - Dovje in od tam naprej korak za korakom proti Aljaževem domu v Vratih. Prijazna gospa se naju je usmilila in naju zapeljala do Peričnika, naprej pa sva nadaljevala peš. Bilo je zelo vroče in naporno, saj sva imela ogromno stvari s seboj za prenočitev. Še preden sva prišla do bivaka sva krenila proti Stenarju, a sva kaj kmalu obrnila, saj je bilo že pozno. Ob devetih zvečer sva se odpravila spat, ko je kar naenkrat prišlo 6 čehov. AHOJ ! :)
Skratka... Po slabi uri dremanja sva se okrog treh zjutraj pognala proti Škrlatici. Na vrh sva prišla še pred sončnim vzhodom. Bilo je rahlo vetrovno in razmeroma mrzlo. Takoj, ko sva ujela vse zanimive motive za fotografiranje sva pričela s sestopanjem, med katerim sva srečala ogromno ljudi, ki so osvajali goro.
Ko sva se vrnila v dolino sva srečala Andreja in Dejana. Zapeljala sta naju vse do Kranja kjer sva šla z Vesno na avtobus do Ljubljane. Med večerjo smo se srečali z Rokom in Vesno, ki sta se ravno vrnila z Monte Rose (4554 m). Od tam sva šla z avtobusom še do Cerknice in nato domov na zaslužen počitek.
Pot na Škrlatico je dolga in naporna, tehnično srednje zahtevna ( odvisno od posameznika ), tam kjer je potrebno je zelo dobro varovana. V poletnih dneh priporočam na zadostno količino vode, ker se sonce ves čas upira na pobočje oziroma čimbolj zgodaj na pot.
Prilagam 20 fotografij.
Prvi razgledi
Vsak po svoje :)
Utrinek
Stenar 2501 m & Bivak na Rušju 1980 m
Prenočišče
Lahko noč
In dobro jutro Slovenija. Škrlatica 2740m ob 5:30 zjutraj :)
