Več naj povedo fotografije.
Skandinavija - dežela polnočnega sonca
Tradicionalne ribiške vasice, peščene plaže, mogočne gore, številni fjordi in prečudoviti razgledi navdušijo prav vsakega popotnika - LOFOTI 2018.
Tradicionalne ribiške vasice, peščene plaže, mogočne gore, številni fjordi in prečudoviti razgledi navdušijo prav vsakega popotnika - LOFOTI 2018.
Najina pot se je začela na Uncu, kjer sva se z GoOpti-jem zapeljala do letališča v Milanu, se vkrcala na letalo in pristala v Sandefjordu - letališče Torp, ki se nahaja 90 km jugozahodno od Osla. Nato je sledil še slabi dve uri dolg let v mesto Bodo. Na fotografiji norveški ledeniki.
Mesto Bodo - tu sva kupila hrano in plinske bombice za kampiranje, ter se pozanimala glede odhodov trajektov za Lofote.
Na trajektu sva bila skoraj edina, ki sva se odpravila na pot z nahrbtniki. Prevladovali so avtodomi in osebna vozila, nekaj je bilo tudi motoristov. Vožnja je trajala 4 ure.
Prihod na Lofotske otoke. Kljub temu, da je tukaj ogromno turizma ljudje še vedno živijo povečini od ribolova. Njihova glavna specialiteta so posušene polenovke (na fotografiji), ki pa jih nisva poizkusila, saj imajo zelo neprijeten vonj.
Vasica A, naselje z najkrajšim imenom na svetu. Tu si lahko ogledate ribiški muzej, prevladujejo lesene hiške rdeče in oranžne barve. Za avtodome je urejen kamp, postavljanje šotora v njem in izven njega pa je v tej vasici popolnoma prepovedano.
Potem, ko sva prespala v naselju Sorvagen in se odpravila proti najinem prvem cilju - koči Munkebu.
Najin bazni tabor za naslednje tri dni v bližini vasice Reine, tik pod vrhom gore Reinebringen, 50 metrov stran od glavne ceste.
Reinebringen 448 m - pogled proti vasici Reine, ki naj bi bila uradno najbolj slikovit kraj na Norveškem. Vzpon na vrh gore ni pretirano zahteven, razgled z vrha je fenomenalen !
Sprehod do naselja Sakrisoy, kjer si lahko sposodite kajak ali čoln in se odpravite v osrčje številnih fjordov.
Najhujši del dopusta. 24 ur dežja, veter in zgolj 10 stopinj.
Naslednje jutro sva se z barko zapeljala v kraj Vindstad, od tam pa peš nadaljevala proti plaži Bunes. Še vedno je rosilo in še vedno je bilo hladno.
Po dveh urah skrivanja pred tem, da bi naju še bolj namočilo so se oblaki na nebu vendarle začeli sušiti in končno se je pokazalo nekaj jasnine.
To je to, vreme je na najini strani, gremo v hribe !
Pogled proti vrhu Helvetestind 602 m. Vzpon na vrh je nekoliko izpostavljen, pot poteka po grebenu, pod vrhom si moramo pomagati z rokami.
Razgled z vrha na plažo Bunes, ki je precej razpotegnjena in vam bo do stika z morjem vzela vsaj 15 minut hoje po mivki.
Daleč stran od ponorelega sveta.
Še zadnji pogled na plažo Bunes, ki je na fotografijah videti izjemno lepo, a je žal polna plastičnih odpadkov...
Tipična hiška na severu Norveške. Ljudje tu živijo zelo skromno in so zelo prijazni do nas turistov.
Pozno popoldan sva se vrnila s potepanja nazaj v Vindstad, kjer sva počakala barko, da naju je odpeljala nazaj v Reine.
Med vožnjo sem opazil vrh, ki precej spominja na goro Half Dome v parku Yosemite v Kaliforniji.
Vas Reine še enkrat, res je čudovita.
Lofotski otoki so sanjska destinacija za ljubitelje fotografije. Tu lahko v objektiv ujamete ogromno motivov.
Šotor sva pospravila v nahrbtnik in se odpravila na raziskovanje novih krajev.
V teh krajih poleti sonce sploh ne zaide in je dan pač nonstop. Težav, da kljub konstantni svetlobi ne bi mogla zaspati nisva imela, saj sva bila ponavadi precej utrujena.
Nov dan, nova lokacija. Prespala sva ob manjši vzpetini naselja Hamnoy, fotografija pa je nastala okrog petih zjutraj, ko je bilo sonce že zelo visoko.
Ceste na Lofotih so zelo lepo urejene, otočki pa so med sabo povezani z mostovi, ki jih je tu res veliko.
Na levi strani fotografije se lepo vidi že osvojeni Reinebringen.
Pogled na prikupno vasico Hamnoy. Čez približno 10 minut po nastanku te fotografije sva se odpeljala z avtobusom na drugi otok.
Fotografije drugega dela objavim kmalu.
Do takrat lp,
Matevž