Po dobrih štirih letih sem se ponovno povzpel na Ankogel, tokrat v zimskem času, seveda s smučmi, družbo pa mi je delal Rok. Ob osmih zjutraj je bilo precej mrzlo, temperatura je bila spodaj v dolini -14 stopinj, a k sreči je bila inverzija in je bilo višje nekoliko topleje. Z gondolo sva se zapeljala do koče Hannoverhaus 2565 m, kjer sva zapustila smučišče in se odpravila proti vrhu. Vse je potekalo gladko do trenutka, ko sva prišla na greben malega Ankogla, kjer je bilo zelo vetrovno in ledeno mrzlo. Smuči sva pustila nekje na višini 2900 m in nadaljevala peš. Ker so bile razmere na vrhu malega Ankogla precej bolj ugodne, sva se odločila da se povzpneva še na sam vrh, ki je dobrih 150 m višji. Nadela sva si dereze, vzela cepine ter se počasi in previdno vzpenjala, okoli dveh popoldan pa nama je uspelo. Na sami gori se nisva zadrževala dolgo, saj je bilo mrzlo, zato sva kaj kmalu sestopila do mesta, kjer so se sončile najine smuči. :) Tudi smuka je bila dobra, prismučala pa sva vse do izhodišča oz. doline, ki je na višini 1200 m.
Prilagam 25 fotografij.
 |
| Izhodiščna točka - Hannoverhaus |
 |
| Ob poti |
 |
| Takoj nama je bilo jasno, da bo smuka dobra |
 |
| Pogled na vrh - Ankogel 3252 m |
 |
| Hitro sva pridobivala na višini |
 |
| Najprej se je potrebno povzpeti na mali Ankogel, ki je visok 3096 m |
 |
| Tu nekje sva pustila smuči in nadaljevala peš |
 |
| Proti vrhu |
 |
| Rok v borbi z vetrom |
 |
| Grossglockner in Johannisberg v ozadju, spredaj mogočni Hocharn |
 |
| Kraljica Visokih Tur - Hochalmspitze |
 |
| Takole se z malega Ankogla pokaže vrh, na katerega sva se povzpela |
 |
| Dereze in cepin sta nujna pripomočka |
 |
| Počasi in previdno proti vrhu |
 |
| Ankogel |
 |
| Razgledi z vrha |
 |
| Sestopila sva po isti poti |
 |
| Vrh je precej prepaden na vse strani |
 |
| Od tu naprej pa samo še GAS :) |
 |
| Po belih strminah |
 |
Najini podpisi
Hvala za ogled
Lp, Matevž Lavrič
:)
|
